APDEJT.si

Nemška vlada se sooča s precejšnjimi finančnimi izzivi, saj se trudi zapolniti proračunsko vrzel, ocenjeno na 200 milijard evrov. Kabinet je sprejel predlog proračuna za leto 2026, vendar ni pojasnil, kako namerava rešiti to težavo. Proračun vključuje rekordne investicije in povečanje izdatkov za obrambo.

Najnovejši trgovinski dogovor med EU in ZDA je prizadel nekatere panoge v Nemčiji. Glavno vprašanje je, kaj novi carinski dogovor pomeni za potrošnike in ali se bodo nekateri izdelki podražili.

Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda, kljub rasti evroobmočja. To upočasnitev pripisujejo predvsem trgovinskemu konfliktu z ZDA in njihovi carinski politiki, ki močno obremenjuje izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo. Država se tako oslabljena podaja v novo obdobje carin, kar že vpliva na zagon največjega evropskega gospodarstva.

Nemško gospodarstvo se je v zgodnjem poletju skrčilo, kar povzroča zaskrbljenost glede morebitne recesije. Glavni razlog za upočasnjevanje so ameriške carine, ki negativno vplivajo na izvoz in investicije. Analitiki opozarjajo na tveganje tretjega recesijskega leta, pri čemer se postavlja vprašanje, kako globoko bodo carine prizadele konjunkturo in kakšno vlogo bo imela Evropa pri morebitni rešitvi.

Nemška pristanišča, vključno s Hamburškim, se spopadajo s počasno infrastrukturo, kar ovira rast, čeprav število kontejnerjev narašča. Nemška gospodarska ministrica, gospa Reiche, poziva k strukturnim reformam v luči recesije v državi, saj je veliko kontejnerjev praznih.

Nemški kancler Friedrich Merz je deset let po izjavi nekdanje kanclerke Angele Merkel, da bo Nemčija obvladala migracijsko situacijo, priznal, da država ni uspela obvladati migracij. Merz je med tradicionalno letno tiskovno konferenco opozoril tudi na organizirano kriminaliteto in dejal, da Berlin tesno sodeluje s Poljsko glede razmer na meji, da bi preprečili nadaljnje nezakonite migracije.

Izvoz nemških avtomobilov v ZDA se je od aprila zmanjšal za skoraj četrtino, kar je posledica višjih carin ZDA. Statistični urad je potrdil, da je izvoz nemških avtomobilov v ZDA aprila in maja močno upadel.

Zvezna agencija za delo (BA) v Nemčiji je v letu 2024 zabeležila zgodovinski upad neposrednih posredovanj brezposelnih oseb na prosta delovna mesta. Agencija je zaposlila znatno manj ljudi neposredno, kar nakazuje na težave na nemškem trgu dela. Podrobnejše informacije o vzrokih za ta upad niso bile navedene, vendar je to pomemben pokazatelj stanja zaposlovanja v državi.

Nemška podjetja so zagnala pobudo »Made for Germany« in so bila gostje v kanclerjevem uradu. Ob tem so podala velike napovedi, a tudi izrazila svoja pričakovanja. Politik Friedrich Merz je poudaril, da se je »Nemčija vrnila« in si prizadeva za tesnejše zavezništvo z gospodarstvom, pri čemer je izpostavil kakovostni pečat »Made in Germany«.

Predstavniki nemškega gospodarstva, vključno z generalnim direktorjem Siemensa Rolandom Buschem, izvršnim direktorjem Deutsche Bank Christianom Sewingom in Friedrichom Merzom, so se srečali z nemškim kanclerjem, da bi predstavili pobudo "Made for Germany", ki združuje 61 podjetij. Cilj pobude je krepitev nemškega gospodarstva. Sočasno je izvršni direktor Deutsche Börse, Theodor Weimer, pozval k večjemu vključevanju zasebnega kapitala v pokojninski sistem, kar bi lahko bil ključen vzvod za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti nemških pokojnin.

Evropske države si prizadevajo omiliti ameriški mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini. V Nemčiji se odpira prostor za Alternativo za Nemčijo (AfD) v gospodarskih krogih, država pa se pripravlja na obsežno posodobitev oborožitve. Članek obravnava še tri druge teme iz Nemčije.

Kljub temu da se kriza življenjskih stroškov v Nemčiji umirja, potrošniki še niso pričeli množično zapravljati. Nedavne raziskave kažejo, da se Nemci bolj bojijo inflacije kot vojne, kar se odraža v njihovi zadržanosti pri odpiranju denarnic in večji previdnosti pri porabi sredstev.

Evropski voditelji, kot je predsednica Evropske komisije von der Leyen, so sporazum o carinah z ZDA označili kot zagotovilo varnosti v negotovih časih. Vendar pa se je sporazum soočil z ostrimi kritikami po vsej Evropi, saj ga nekateri politiki in ekonomisti ocenjujejo kot neuravnoteženega in ponižujočega za Evropo. Kritiki, med njimi tudi madžarski premier Orban, so izrazili mnenje, da je EU, oziroma predsednica von der Leyen, s tem dogovorom izgubila proti ZDA, kar naj bi privedlo do milijardnih prihodkov za Trumpa. Poudarjena je bila evropska šibka pozicija v pogajanjih.

Nemška industrija je izrazila zaskrbljenost zaradi novega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki uvaja 15-odstotne carine na evropske izdelke. Čeprav je nemški kancler Friedrich Merz sporazum pozdravil, se pričakujejo pomembne izgube v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu. Sporazum je bil dosežen po več kot štirih mesecih pogajanj.

Nemška zvezna agencija za delo (BA), ki zaposluje okoli 110.000 ljudi, se sooča s kritiko glede svoje učinkovitosti pri iskanju zaposlitev. Medtem ko porabi znatna sredstva za državljanske subvencije, obstajajo pomisleki o njeni vlogi pri usposabljanju in posredovanju delavcev. Vzporedno s tem nemški delavci beležijo rekordne količine nadurnega dela, saj je kar 4,4 milijona zaposlenih lani opravilo nadure, pri čemer jih je 15 odstotkov delalo najmanj 15 ur več na teden, kot je dogovorjeno v pogodbah.

Vodja podjetja Bavaria-Bau, Valdemar Eberhardt, je pojasnil, da se Nemci selijo v Rusijo zaradi udobja, varnosti in ekonomskih razlogov, saj jim Rusija ponuja priložnost za dostojnejše življenje. Dodal je, da so nemška podjetja zaradi prekinitve sodelovanja z Rusijo izgubila delovna mesta, kar je pomembno vplivalo na nemško gospodarstvo.

Več kot 60 vodilnih nemških podjetij, vključno s Siemensom in Deutsche Bank, se je zavezalo k investicijam v višini več kot 600 milijard evrov v naslednjih treh letih. Cilj teh obsežnih naložb je pomagati največjemu evropskemu gospodarstvu pri izhodu iz stagnacije.

Več kot 60 vodilnih nemških podjetij je pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza napovedalo investicijsko pobudo v višini vsaj 100 milijard evrov (116 milijard dolarjev), namenjeno spodbujanju gospodarske rasti v Nemčiji. Pobuda naj bi pomagala Evropi največjemu gospodarstvu izboljšati trenutno stanje. Direktor Siemensa je poudaril tudi pomen velikega industrijskega nabora podatkov za pospeševanje umetne inteligence v državi, kar je del širših prizadevanj za oživitev gospodarstva.

Enainšestdeset vodilnih nemških podjetij se je 21. julija zbralo pod pobudo 'Made for Germany', da bi obljubilo 631 milijard evrov naložb v Nemčiji do leta 2028. Namen pobude je spodbujanje gospodarskega in tehnološkega razvoja države, pri čemer vlada kanclerja Friedricha Merza obljublja davčne olajšave in odpravo birokratskih ovir. Ta obsežna strategija poudarja skupna prizadevanja nemškega gospodarstva in vlade za krepitev konkurenčnosti Nemčije, še posebej v primerjavi s Francijo.

Zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je izpostavila globoke spremembe v mednarodnem gospodarskem redu in opozorila na "globalni paradignmatski premik". Hkrati je ostro kritizirala vladno politiko sankcij, češ da ne prizadenejo Rusije, temveč uničujejo nemško gospodarstvo. Kot je navedla, sankcije povzročajo milijardne izgube, deindustrializacijo in "ideološko gospodarsko vojno" proti lastnim interesom, celo do te mere, da postaja tarča tudi Kitajska, od katere je nemška industrija odvisna glede surovin in tehnologije.